Sledite nam na:

  • Pogovor z Elviro Rošić Ključanin

    Elvira je poslovna ženska, občinska svetnica v občini Domžale. Poročena že 26. let in mama treh otrok(Lejla ,Dino, Tana), po katerih je tudi imenovala klub(Ledita). Zelo rada hodi v hribe, aktivno preživlja prosti čas in ljubi življenje.

    1. Elvira kje in kdaj si se prvič srečala s košarko? Prvič sem se s košarko srečala v osnovni šoli. Istočasno sem vzljubila tudi nogomet, vendar me je trener košarke prepričal, da je košarka le tista prava zame.

    2. Vaš košarkarski vzornik? V tistih časih »Jugoslavije« času mojega otroštva, so me navduševali jugoslovanski košarkarji. Vlade Divac po katerem sem si omislila številko dresa(12), Dino Rađa, Aleksander Đorđević, Toni Kukoč, Dražen Petrovič. Nekako noro pa me navduševal seveda Magic Johnson in AIR Jordan.

    3. Za katere klube si vse nastopala in kateremu klubu si dala svoja najboljša leta? Najprej sem igrala v Iliriji nato nekaj malega v Ježici, Šentvidu, Slovanu in na koncu v Domžalah. Moja najboljša leta so bila definitivno na Iliriji. Imeli smo močno generacijo in odlične trenerje. Vsak mi je dal nekaj kar me je naredilo dobro igralko in izdelano osebnost.

    4. Na kaj si najbolj ponosna v svoji igralski karieri? hm...pa v bistvu sem najbolj ponosna na svojo osebno rast med športno pot. Polno nekih vzponov in padcev ter jasno poškodb in izkušenj katere sem pozneje prenesla v življenje pravzaprav. Skozi vsa ta leta treniranja in igranja sem uspela postati močna osebnost. Za to se lahko zahvalim vsem trenerjem, klubom in soigralkam. Zaradi njih sem danes taka kot sem. Izkušnje ti definitivno dajo točno to, kar te izoblikuje. Žal, tako negativne kot pozitivne.

    5. Zakaj si se odločila za delo trenerke in zakaj ustanovitev svojega kluba? Zelo me veseli delo z otroki in mladino. V bistvu sem trenerka postala popolnoma spontano . Če me sprašujete zakaj, verjetno zaradi ljubezen do dela z otroki in neizmerna ljubezen do košarke. Obožujem trenersko delo, čeprav sem na terenu dokaj stroga in želim disciplino. Klub sem ustanovila na pobudo deklet in staršev iz OŠ Dragomelj, kjer sem začela izvajati interesno dejavnost Košarka za deklice. Obisk je bil neverjeten in deklic je bilo že drugo leto precejšnje. S tega stališča sem odločno odprla klub in se podala v novo poglavje mojega življenja.

    6. Kaj se ti zdi najbolj pomembno pri delu trenerja? Ljubezen do košarke in otrok, mladine in dela z ljudmi. Izkušnje v košarki, da želiš nova znanja, slediš novim trendom, da si dober psiholog, človek. Se mi zdi da je delo trenerja kompleksna stvar. To delo moraš čutiti, ga ljubiti. Kaj je pomembno sproti ugotavljaš saj se svet spreminja, vsakič je nekaj drugega pomembno. Meni osebno je najbolj pomembno, da mojim igralkam dam čim več človeških vrlin, ki jih bodo lahko uporabile v življenju!

    7. Kakšen stil igre želiš razviti pri svojih igralkah? To je v veliki večini odvisno od njih in njihovih sposobnostih in želj. Želim si seveda hitre agresivne in atraktivne košarke. V veliki večini prilagajam igro dekletom na njihove zmožnosti, znanja in sposobnosti. Tako nekako…

    8. Zakaj si se odločila da ustanoviš svojo ligo? Ženska Extra Liga je nastala posledično zaradi ukinitve druge lige s strani KZS. Velika večina klubov ni imela pogojev za igranje v prvi ligi. Velika škoda bi bila, da te klubi ne bi imeli več tekem oziroma tekmovanja na nivoju druge lige. S tega stališča sem bila pobudnica ustanove Extra lige in sem jo vodila tri leta. Liga je bila namenjena razvoju mladih igralk in omogočanje tekmovanja vsem klubov, ki so želeli dekleta zadržati v košarki .

    9. Cilji ženske Extra lige v prihodnje? Tega žal ne morem odgovoriti, saj sem vodenje lige predala kolegu Bučaliču iz Feliks Zasavja.

    10. Se ti zdi da imajo punce v Sloveniji dovolj možnosti za razvoj košarkarskega znanja? Seveda. Po klubih se dela dobro, trenerski kader je kakovosten. Poleg tega je kar nekakšen trend, da se poleg klubskih treningov ponuja še veliko število dodatnih individualnih treningov osebnih trenerjev košarke in kondicijske priprave. Tisti - Tista, ki želi še kaj dodatno delati lahko na socialnih omrežjih zlahka poišče dodatne treninge. Smo pa v preteklosti dosti več delali sami kot igralke -igralci. Vztrajnost, delo, želja ter število ponovitev pripelje do pričakovanih rezultatov. Trener te le usmerja in daje vaje. Vse ostalo je na tebi!

    11. Kaj bi bilo potrebno storiti, da še izboljšamo pogoje? Prvi logični korak? Pogoji? Hmm... se mi zdi, da velika večina klubov dela v zelo dobrih pogojih. Bolj vidim problem v neki motivaciji igralk - igralcev. Vse preveč se oprijemljejo načela po najkrajši možni poti do čim boljših rezultatov. Žal pa to ni ključ do uspeha. Bližnjic ni. Trdo delo, vztrajnost in disciplina ter želja in volja. To so pogoji, ki jih morajo imeti vsi, ki želijo nekaj doseči.

    12. Kaj pa sodelovanje ženskih klubov v Sloveniji, kako dobro sodelujemo? Vedno bi lahko bilo boljše. Se mi zdi, da še vedno premalo sodelujemo. Vsak vse jemlje preveč osebno. Vse preveč je nekih zamer in nevoščljivosti. Posmehovanj in zahrbtnosti. To smo občutili tudi v Lediti. Dokler smo na začetku delovanja bili na dnu lestvic, smo bil tarča posmeha. Ko smo malo napredovali in bili prvaki Extra lige, smo bili že manj smešni in nekaterim že konkurenčni. Ko smo rasli in se razvijali ter se odločili za višjo raven delovanja pa so popadale prav vse maske. Želim si, da bi na vse skupaj vsi gledali bistveno drugače in se več pogovarjali ter si pomagali. Upam da bo v prihodnosti bolje. Sploh zdaj po izkušnjah Korone ukrepov in času karantene. Morda nas bo to povezalo.

    13. Kako vidite uspehe Slovenske ženske reprezentance? Uspehe. NA VELIKOST DRŽAVE IN ŠTEVILO ženskih klubov v njej se mi zdi, da smo fenomen! Lahko omenim, da se premalo ceni in spoštuje uspehe ženskih košarkarskih reprezentanc. Premajhno pomembnost dajemo sicer vsem uspehom, vseh selekcij. Predvsem pa igralk. Kateri mimoidoči na cesti v Sloveniji lahko našteje najboljše ženske reprezentantke - junakinje?

    14. Kaj se nam tu obeta v prihodnje? No nisem jasnovidna hihiii. Upam pa, da samo najboljše. Generacije so dobre. Predvsem nadaljevati s kvalitetnim delom in dobro promovirati vse skupaj. Morda neka skupna promocija ženske in moške reprezentance pa bi ljudje vedeli kaj več o ženski košarki.

    15. Zaključna misel? Uspeh tvojega delovanja je odvisen od moči tvojega notranjega prepričanja in samodiscipline. Ne izgubi poguma in nikoli ne odnehaj, kajti neuspeha ni, so samo ljudje, ki ne vztrajajo do konca.

    Objavljeno

Sledite nam na: