-
Intervju z Davor Brečkom Pogovor z Davor Brečkom.
Mladi trener iz Zasavja, ki niza uspehe. S tem stavkom bi verjetno najbolje opisali današnjega sogovornika. 39 letni Davor letošnje leto vodi ekipo Podčetrtka, katera kaže odlične predstave v prvi slovenski ligi. Uspelo se jim je uvrstiti v ligo za prvaka. Kdo je Davor, kako vodi svojo ekipo in kaj bi po njegovem morali postoriti, da bi dvignili nivo slovenske košarke pa si lahko preberete v intervjuju.
Kdo vas je navdušil za delo trenerja in kako dolgo se že ukvarjate s trenerstvom?
Že od malih nog sem zelo rad treniral košarko. Prav zato lahko rečem, da imam to v krvi. V mladosti sem igral v Hrastniku. Tam sem tudi zastopal člansko ekipo, ki je nastopala v 2.SKL. Navdih za trenerski posel pa sem dobil od mojih trenerjev, ki so me trenirali, ko sem bil še mlad košarkar. Izstopajo pokojni Drago Gomilar, Ranko Mandić, Marjan Knavs, Damir Grgić. Po zaključku moje košarkarske kariere sem si po nekaj letih skupaj s sinom ogledal tekmo mlajših starostnih kategorij Hrastnika. Po končani tekmi sem srečal predsednika kluba in ga vprašal, če potrebujejo kakšnega trenerja. Ne dolgo za tem sem prejel njegov klic in tako se je začela moja trenerska pot v Hrastniku. Ta se je hitro začela razvijati, v Hrastniku sem prevzel ekipo U15 in že v prvem letu smo dosegli odličen rezultat ter se uvrstili med najboljših 10 ekip v Sloveniji. Po nekaj mesecih treniranja sem se ob podpori staršev odločil, da pustim redno službo. Z minimalnim prihodkom sem začel služiti težek košarkarski kruh. Poleg ekipe U15 sem prevzel še celoten mladinski pogon, prisoten pa sem bil tudi na članskih treningih, kjer je bil tedanji trener Vladimir Rizman, kateri me je začel počasi vpeljevati v člansko košarko. Malo pred koncem sezone je Rizman prestopil v Polzelo, KK Hrastnik pa mi je ponudil, da prevzamem ekipo do konca sezone. S to ekipo smo tudi obstali v 2.SKL. V naslednji sezoni sem vodil mladinski pogon in bil pomočnik Sebastjanu Kraševcu. Po slabih rezultatih je Sebastjan odstopil, sam sem spet vodil člansko ekipo in jo uspešno obdržal v 2.SKL. V naslednjih sezonah sem vodil člansko ekipo in mladinski pogon. Od mladinskega pogona sem najbolj ponosen na igralce, ki so postali uspešni košarkarji. Med njimi najbolj izstopa Jan Kellner, ki trenutno nastopa v KK Laško. Po nekaj sezonah v KK Hrastnik me je pot vodila v KK Podčetrtek, kjer sem v prvi sezoni vodil ekipi U15 in U17 ter opravljal delo pomočnika trenerja Tihomir Tabaka. V naslednji sezoni sem prevzel samostojno vodenje članske ekipe in ostal trener U15 in U17. To je bila »zgodovinska« sezona, ker nam je z ekipo uspelo priti v 1.SKL. Z mlajšimi selekcijami smo se uvrstili na dva zaključna turnirja. Vsega skupaj trije v zadnjih dveh sezonah. Po kratki avanturi v prvi ligi sem zapustil KK Podčetrtek in se odpravil kot glavni trener v Avstrijo v Koš Celovec. V letošnji sezoni sem se ponovno vrnil v KK Podčetrtek in ponovno smo dosegli »zgodovinski« rezultat, saj smo se uvrstili v ligo za prvaka.
V svoji karieri ste nanizali že kar nekaj lepih uspehov. Nam jih lahko nekaj zaupate? Na katerega ste najbolj ponosni in zakaj?
Kot trener, ki rad dela z mladimi, sem seveda ponosen na vse štiri F8 (final eight), ki sem jih dosegel z mlajšimi kategorijami KK Podčetrtek (U15 in U17). V lepem spominu mi je ostal tudi finale v 2.SKL, kjer smo premagali KK Celje in se uvrstili v prvo slovensko ligo. Poseben uspeh pa je seveda letošnja sezona, v kateri smo naredili velik korak naprej v primerjavi z lansko sezono in se uvrstili v ligo za prvaka. Zelo ponosen sem tudi na svoje delo z mladimi, kjer so nekateri košarkarjih prišli v Slovensko reprezentanco ( Gašper Škorjanc, Jan Kellner, Tim Tušek, Andraž Švigelj)
Kaj se vam zdi najpomembnejša odlika uspešnega košarkarskega trenerja?
Delavnost, želja po izobraževanju, komunikacija in občutek za trenerski posel nasploh. Predvsem pa mora biti košarka na prvem mestu.
Kako izgleda dan profesionalnega košarkarskega trenerja?
Kava, jutranji trening od 9-11h. Po treningu ogromno klicev s klasičnimi vprašanji kot so, kdaj je trening, kdaj je odhod na tekmo, komunikacija z upravo, klici staršev (običajno tistih preveč ambicioznih haha), kosilo, popoldanski treningi od 16-20h. Preostali čas pa namenim seveda družini.
Trenutno vodite člansko ekipo Podčetrtka. Prvi del sezone ste opravili z odliko in končali na petem mestu, se prebili v ligo za prvaka, kar je bil tudi vaš cilj pred začetkom sezone. Kakšni so vaši cilji za nadaljevanje sezone?
Pred sezono nismo imeli tako visokih ciljev, kot smo jih dosegli. Ekipa je bila sestavljena po mojih željah z nekaj izkušenimi igralci. Z vstopom v ligo za prvaka smo presegli želeni cilj. Sedaj pa vstopamo v ligo za prvaka z novim ciljem, ki je presenetiti kakšnega nasprotnika. To nam je uspelo že v prvem krogu, saj smo premagali Helios Suns Domžale že v prvem krogu. Drugi cilj pa je, da ponudimo čim več priložnosti našim mladim perspektivnim igralcem.
Na kako visokem nivoju se vam zdi, da je Slovenska košarka v tem trenutku? Kaj bi bilo morda potrebno spremeniti da bi stanje izboljšali?
V letošnji sezoni me veseli napredek Cedevite Olimpije. Upam da se jim kmalu uspe uvrstiti v Euroligo. Da bo to spet tista Olimpija, ki bo magnet za vse mlade talentirane košarkaše in bo vlekla slovensko košarko v boljše čase. Vsi ostali klubi pa moramo začeti vzgajati dobre mlade igralce in jim tudi ponuditi priložnost za igro. Do tega bomo prišli le, če bomo ponudili boljše pogoje trenerjem, ki delujejo v mlajših starostnih kategorijah.
Z »majhnim« klubom kot je Podčetrtek ste z mlajšimi igralci pokazali, da lahko konkurirate tudi najboljšim, veliko večjim slovenskim klubom. Kaj je vaš recept za uspeh?
Prvo je sigurno trdo delo. Vzpostavil sem red in disciplino, posvečam se vsakem igralcu posebej (v Podčetrtku je baza igralcev zelo majhna). Stalna komunikacija s starši, da začnejo verjeti v trenerjevo delo in podpirati svoje otroke. Tako lahko trener niza svoje uspehe.
Kot trener ste torej znani tudi po zelo dobrem delu z mladimi. Kaj se vam zdi najbolj pomembno pri delu z mladimi igralci? Se vam zdi, da so mladi danes bolj »razvajeni« ali vidite morda težavo v trenerjih?
Ključ do uspeha je po mojem mnenju, da združimo stare metode iz mojih časov skupaj z novimi, ki se sedaj uporabljajo. Mislim da je največja napaka trenerjev, da so podlegli pritiskom staršev otrok in so sedaj ujetniki staršev, uprav in mesečnih članarin.
Tako kot igralci morate kariere razvijati tudi profesionalni trenerji. Se vam zdi, da so v Sloveniji dobri pogoji za razvoj trenerske kariere?
Trenerski poklic je zelo težak, kar sem tudi sam izkusil ker sem moral po štirih kolih zapustiti klub in ostal sem brez prihodka. Velik problem so uprave, ki ne cenijo trenerskega poklica. Problem je tudi, da v večini klubov trenerji dobijo samo 9 ali 10 plač. Za ostale se morajo znajti kakor vejo in znajo. V mlajših starostnih kategorijah je še veliko slabše, kjer trenerji delajo dve selekciji za npr. 500€. Zato je v Sloveniji veliko pomanjkanje trenerjev, kar tudi razumem. Klubi bodo morali ponovno nastaviti profesionalne trenerje v mlajših kategorijah, da bodo normalno živeli in ustvarjali mlade igralce. Denarja za kvalitetne tujce primanjkuje in kot sem omenil se bomo morali vrniti v vzgojo mladih igralcev. Dokler pa bodo trenerji hodili v službe in popoldan ljubiteljsko ali tudi ne vodili ekipe, razvoj mladih ne bo šel v pravo smer. Po mojih izkušnjah so velika težava tudi menedžerji, ki klubom vsiljujejo tuje igralce in trenerje. Mladim košarkarjem »perejo možgane« in se posledično vmešavajo v klubsko politiko.
Delo trenerja je zelo zahtevno in tudi tvegano. En dan si v igri (in delaš), drugi dan nisi. Mnogi se zaradi tega tudi ne odločijo za poklic profesionalnega trenerja. Kako bi se po vašem mnenju lahko izboljšala situacija, da bi bili trenerji bolj zaščiteni?
Trenerje lahko zaščitimo le tako, da se bodo v upravah klubov našli ljudje, ki bodo vedeli kakšen je trenerski poklic in kako težak je. Največja težava je, da v klubih ni več bivših košarkarjev, ampak klube vodijo ljudje, ki se ne spoznajo na košarko. Ti ne morejo ceniti trenerjev ter igralcev. Zato pride do nenadne in nesmiselne odpovedi.
Kakšne uspehe si želite doseči v bodoče kot trener?
Upam, da mi bo uspelo in bom imel dovolj energije, da bom še naprej vpleten v mladinsko kot tudi člansko ekipo. To dvoje si želim kombinirati, kajti veseli me delo z mladimi. Posebej rad jim pomagam pri prehodu iz mladinske v člansko selekcijo ter tako prispevam k temu, da postanejo še uspešnejši košarkarji. Želja pa je, da bi se kdaj preizkusil tudi kot trener v neki mlajši reprezentančni selekciji.
interview #champtalk
Objavljeno v Intervjuji