-
Intervju z Jasmin Hercegovcem Vedno pripravljen, nasmejan, borben in še mnogo je pridevnikov s katerim lahko opišemo Jasmina Hercegovca. Pridevnik, ki pa ga po našem mnenju najbolje opiše je zmagovalec. Jasmin se pri svojih 43. letih še vedno uvršča med 100. najboljših košarkarjev v ulični košarki. Še tri leta pred tem pa je zasedal prvo mesto na FIBA3x3 lestvici. S svojo ekipo je dvakrat osvojil World tour(najtežje tekmovanje v ulični košarki), s tem pa postal član druge najuspešnejše ekipe vseh časov. Še več o Jasminu in njegovih uspehih v ulični košarki pa si lahko preberete v intervjuju.
1.Koliko časa se že ukvarjaš s košarko tekmovalno in kdaj si se prvič spoznal z ulično košarko?
Za člansko ekipo sem prvič zaigral pri 16.ih letih. To je bilo v domačem Kopru. Prvega uličnega turnirja pa sem se udeležil leta 1995. To je bil Adidas-ov državni turnir, ki je potekal pred parlamentom. Naša ekipa se je na tem turnirju uvrstila v finale. Spomnim se, da si ga je ogledal tudi Milan Kučan. Finale smo na žalost izgubili. Sem bil pa na tem turnirju z 18.leti izbran za najboljšega igralca turnirja.
2. Skozi celotno kariero kombiniraš med dvoransko košarko in ulično. Ulična ima precej prilagojena pravila, je katero ki ti je povzročalo še posebej težave? Kako težak je bil zate preskok iz dvoranske košarke v ulično?
Kar se zadeva pravil mi nobeno ni povzročalo posebnih težav. Lahko rečem, da je ulična košarka dosti bolj naporna od dvoranske. Predvsem zaradi potovanj. Prostih vikendov med poletjem nimaš. Poleg tega pa so razmere v katerih igraš dostikrat »ubijalske«. Zgodi se, da igraš na turnirju, kjer je zunaj temperatura 8˚C ali pa obratno. Spomnim se leta 2010. ko smo igrali Master turnir v Moskvi so bili okoli mesta požari in temperatura v kateri smo igrali je bila 39 ˚C
3. V ulični košarki ste bili že v začetku zelo uspešni. Kako pa je izgledal ta vaš prestop iz dvoranske v ulično košarko?
Pri meni se je ta prestop iz dvoranske košarke v ulično zgodil zelo spontano in postopoma. Zavedal sem se, da košarka ne bo trajala večno. Poleg tega pa sem dobil še otroka in delal kot gradbeni inženir. Lahko rečem, da je bilo vse skupaj neke vrste usoda. Prava ekipa, kemija, rezultati. Leta 2010. ,ko smo se podali v to nismo imeli nobenih pričakovanj. Leta 2013. , ko pa smo zmagali World tour pa smo se odločili, da bomo to igrali profesionalno.
4. Leta 2013. je Istanbul gostil finale World toura, kjer je sodelovalo 12. najboljših ekip na svetu. Med njih se je uvrstila tudi vaša ekipa BREZOVICA( Jasmin Hercegovac, Aleš Kunc, Rok Smaka, Blaž Črešnar). Že na prvem finalnem turnirju ste dosegli pravzaprav neverjeten uspeh. Uvrstili se se v finale in tam premagali ekipo Srbije. Ste pričakovali na tako visoko uvrstitev?
Ja! Ciljali smo na prvo mesto. Zavedali smo se, da smo dobri. Tudi druge ekipe so nas tako tretirale. Omenil bi, da smo ta ista ekipa bili leta 2014. tudi reprezentanca. Tako smo postali prva članska 3x3 reprezentanca, ki je dobila medaljo na Evropskem prvenstvu. V Romuniji smo osvojili srebro.
5. Za ekipo Srbije je takrat igral zdaj že nekaj časa prvi košarkar na FIBA3x3 lestvici, Dušan Bulut. Se spomniš je bil Dušan že takrat številka ena na svetu? Kaj pa tvoja najvišja uvrstitev na lestvici najboljših?
Takrat je bil Dušan prvi na svetu ampak po naši kasnejši zmagi isto letu v decembru na All Star-ju v Dohi, spet proti Novem Sadu smo mi prevzeli prvo mesto na lestvici. Dušan je fenomenalen košarkar, vendar pa je takih kot je on še kakšnih 20-25. na svetu, če govorimo o kvaliteti. Se pa razlikujejo igralci po tej želji po zmagi in seveda pripravi na tekme. Kot ekipa Ljubljana smo bili nazadnje julija 2017. prvo rangirani na svetu in sam kot posameznik tudi 1. rangiran igralec sveta. To je zadnja najvišja slovenska uvrstitev. Upajmo, da bo v prihodnosti to uspelo še komu.
6. Po zmagi v Istanbulu je sledil nekakšen post vaše ekipe. Prikazovali ste dobre igre a manjkala je tista pika na I .Leta 2016. pa ste na finalnem turnirju v Abu Dhabiju zopet osvojili zlato z ekipo Ljubljana(Jasmin Hercegovac, Aleš Kunc, Tomo Čajić, Blaž Črešnar). Vi pa ste osvojili nagrado najboljšega posameznika na turnirju. Kako se razlikujeta te dva uspeha za ekipo in kaj vam predstavlja ta individualni dosežek?
Za ekipo se razlikujeta predvsem po tem da smo bili na prvem finalu World Tour 2013. v Istanbulu nekako favoriti. Na drugem pa so vsi mislili, da smo že stari. Deloma zato, ker se nam leta 2014. ni uspelo uvrstiti na finale World toura, leta 2015. pa nismo zmagali na finalu čeprav smo sezono končali po rankingu na 2. mestu. Ekipa je bila sicer dobra, vendar je bil takrat sistem narejen takole, da so potekali le 4. kvalifikacijski turnirji(Masterji) po celinah, ki so vodili v finale. Na enem izmed teh turnirjev si moral biti prvi ali drugi. Drugače se nisi uvrstil na finalni turnir. Po letu 2014. je sistem nekoliko spremenjen in po mojem mnenju tudi boljši. Masterji potekajo preko celega poletja po celem svetu in ni dovolj samo ena dobra predstava. Ekipa mora igrati na visokem nivoju celo sezono, da se lahko uvrsti na finalni turnir World toura.
Res je, na finalnem turnirju v Abu Dhabiju sem bil izbran za najkoristnejšega igralca. Bi pa omenil, da smo z zmago v Abu Dhabiju postali 2. najbolj uspešna ekipa vseh časov in to mesto še vedno držimo. Ob tem bi se zahvalil vsem soigralcem za nepozabno izkušnjo.
7. Med leti 2013. in 2020. ste odigrali res veliko število mednarodnih turnirjev. Kako izgleda dan profesionalnega 3x3 košarkarja in kdo poskrbi za nastanitve? Kakšne so plače in ali se da od tega živeti, če si tako uspešen kot je bila vaša ekipa v tem času?
Med sezono nimaš dosti prostega časa. Vsak vikend igraš drugje. V drugi državi ali pa celo celini. Na challengerjih in masterjih za hotele poskrbijo organizatorji. Težko in ne rad govorim o zaslužkih. Te se tudi razlikujejo od ekipe do ekipe. Lahko pa rečem, da smo v najuspešnejših sezonah zaslužili dovolj, smo pa vse kar smo delali delali predvsem iz ljubezni do košarke.
8. Skozi vsa leta igranja se vas je prijel vzdevek Ice man. Od kje vzdevek?
Vzdevek sem dobil od Filipinca ki je uradni FIBA3x3. Vzdevek pa zato, ker sem vedno zaključeval tekme. So mi pa v ekipi želeli dodeliti vzdevek Princeska. To pa zato, ker sem vedno govoril, da je prvo pravilo da na igrišču izgledaš lep. Drugo pa da si dober igralec. Lahko si odličen igralec ampak če si grd nikogar ne zanimaš 😊
9. Jasmin letos ste praznovali 43. let. Še vedno tekmujete na 3x3 turnirjih in še vedno aktivno igrate dvoransko košarko. Kako ostajate v formi?
Kot prvo bi omenil psihološko pripravljenost. Moraš se počutiti v redu in ne biti pod stresom. Potem pa pride na vrsto prehrana in trening. Jaz do 36. leta nisem začutil nobene potrebe po kakšnih spremembah. Vedno sem bil pripravljen. Prvič, ko sem začutil potrebo po spremembi je bilo na Evropskem prvenstvu, ko smo domov odnesli srebro. Menim da če bi bil jaz takrat bolj pripravljen, da bi tekmo zmagali. Spomnim se, da smo turnir igrali tri dni in zadnji dan nisem bil več tako »svež«. Med igro vse veš kaj moraš narediti, le da ti to ne uspe. Glava bi a telo ne more. Podaljšal se je predvsem ta regeneracijski čas. Takrat sem se odločil, da nekaj spremenim. Za prehrano sem imel v ekipi odličnega mentorja Aleša Kunca. On je imel dobro urejeno prehrano, igral pa je do 45. leta. Tako da sem vedel da je nekaj na tem. Resno pa sem se posvetil tudi fitnesu. Tu pa mi je pomagal trener Michael Ivanuša. Od njih sem se naučil zelo veliko in takrat sem tudi spremenil način življenja. Lahko rečem, da sem že po treh mesecih opazil velike spremembe. Pravzaprav sem se po tem počutil boljše in se še vedno počutim boljše, kot ko sem bil mlajši.
10. Za konec pa morda kakšna anekdota s turnirjev 3x3?
V 18.ih urah smo osvojili dva turnirja(masterja), na dveh celinah. Prvega smo zmagali v Abu Dhabiju, kjer smo v finalu premagali Srbe. Finale smo igrali 26.08. ob 00.40(dvajset do enih)ponoči. Po zmagi smo odleteli v Grčijo na naslednji turnir. Tam smo imeli prvo tekmo ob 4.ih popoldan na 35 ˚C . Ob 6.30 pa smo v finalu premagali ekipo Poljske.
Objavljeno v Intervjuji