Intervju z reprezentantko Zalo Friškovec

Slovenska ženska košarkarska reprezentanca je že odpotovala v Grčijo(Heraklion) na drugi kvalifikacijski cikel za žensko evropsko prvenstvo 2021. Slovenkam trenutno dobro kaže saj zasedajo prvo mesto v skupini A. Zaradi poškodbe pa Damir Grgić tokrat ne bo moral računati na Tino Trebec in Zalo Friškovec. S slednjo smo se pogovarjali o njenih začetkih, igranju v tujini in tudi o pričakovanjih naše ženske reprezentance.

Kdo te je navdušil za košarko in koliko si bila stara?

Oče je celo življenje igral košarko. Ko sem bila mlajša jo je igral tudi starejši brat Blaž, jaz pa sem ga gledala skoraj na vsakem treningu. Sprva košarke nisem marala saj sem mislila, da jo lahko igrajo samo fantje. Kasneje, pri 7 letih pa me je navdušila prijateljica, ki je igrala za ŽKD Jezica. Takrat sem se odločila, da se v tem preizkusim tudi sama in se vpisala v isti klub. Istočasno sem trenirala tudi plavanje vendar ko je prišlo do situacije, odločiti se za eno ali drugo ni bil problem izbrati košarke.

Kdo je tvoja košarkarska vzornica, gradiš svojo igro po njej?

Nikoli nisem imela prav določenega vzornika, da bi se zgledovala samo po njemu. Če pa bi že morala izpostaviti igralce, ki so mi bili vzgled že od nekdaj in so mi še danes pa so to zagotovo Nika Barić, Teja Oblak in Goran Dragić. Ne le zaradi njihove igre temveč tudi zaradi njihovega značaja in karakterja, s katerim na igrišču vedno izstopajo.

Na članskem nivoju si prvo sezono igrala za ŽKK Grosuplje, takoj naslednje leto pa si se preselila že v najboljši slovenski klub ŽKK Cinkarna Celje. Kako to, da je tako hitro prišlo do tega preskoka?

ŽKK Grosuplje je zagotovo eden izmed klubov, kjer sem se počutila najbolj domače in kjer sem košarko resnično vzljubila. Kljub temu, da mi je takrat nudil vse pogoje za dobro delo in napredek, povabila iz ŽKK Celja nisem mogla zavrniti. Za preskok sem se odločila zaradi organiziranosti kluba, dobrih pogojev za mladega igralca ter napredka, za katerega sem bila sigurna, da se bo ob trdem delu in želji zgodil. Vesela sem, da sem takrat naredila ta preskok, saj sem se že takrat zavedala, da si košarko želim igrati na profesionalnem nivoju. To pa mi je ŽKK Celje tudi omogočil.

V letu 2019. pa si se prvič selila tudi v tujino in sicer v Madžarsko prestolnico Budimpešto kjer si zaigrala za klub Ludovika FCSM-Csata. Kako hitro si se vklopila v tamkajšnji sistem? (jezik, hrana, okolje)

Očitno sem po naravi taka, da se mi nikoli ni bilo težko vklopiti v novo okolje, sploh če je to v povezavi s košarko. Na začetku me je mogoče malo skrbelo ali me bo ekipa sprejela, saj včasih na tujca gledajo drugače v vseh pogledih. Vendar se je zelo hitro pokazalo, da je bil ves strah zaman, saj je bila kemija v ekipi od prvega dne odlična. Soigralke so me sprejele brez problema, zato sem se tudi jaz lahko zelo hitro vklopila v njihov sistem, kar se je pokazalo tudi na igrišču. Čez celotno sezono sem vzpostavila nekaj posebnih prijateljstev za katera verjamem, da bodo ostala tudi po koncu naših košarkarskih karier. Glede hrane nisem imela posebnih težav. Nikoli nisem bila izbirčna. To je bila še najmanjša stvar, poleg jezika, na katero sem se morala navaditi oziroma prilagoditi.

Z odličnimi igrami v lanski sezoni si letos stopila še stopnico višje. Prestopila si v Atomeromu KSC Szekszard, ki trenutno zaseda 1. mesto v Madžarski ligi. Žal pa si zaigrala le na eni tekmi in si na tej poškodovala palec. Za kako resno poškodbo gre in kdaj pričakuješ da se vrneš?

Po zelo dolgem premoru zaradi Korone virusa, sem se resnično veselila prve tekme v novem klubu, vendar se je to vse hitro končalo. V prvem napadu drugega polčasa sem ob podaji udarila v svojo obrambno igralko in si zlomila desni palec. Bolečina je bila močna, vendar sem v želji do igre, tekmo odigrala do konca, kar je verjetno poškodbo samo še poslabšalo. Od poškodbe je sedaj že več kot mesec dni, zato pričakujem, da se bom na parket vrnila kmalu. Vsaka rehabilitacija poteka z številnimi terapijami in vajami, ki jih moraš delati sam. Zato jo vedno jemljem skrajno resno. Vedno delam stvari, ki bi mi lahko pomagale, da se čimprej vrnem nazaj in da se mi poškodba ne bi ponavljala. Glede na to, da pa je poškodba desnega palca, bom verjetno morala delati še veliko več kot sicer, da bi se na prvi naslednji tekmi pokazala v najboljši formi.

Kako sprejemaš odsotnosti z igrišča zaradi poškodb?

Za vsakega igralca je poškodba, tudi najmanjša, vedno največji strah. Kljub vsem preventivnim treningom in dobri pripravi, se jim je nemogoče izogniti. So del športa in jih moramo sprejeti. Odsotnost iz igrišča, predvsem na tekmah, nikoli ni lahka, vendar se s tem ne želim preveč obremenjevati in razmišljati za nazaj. Vedno si rečem, da se je tako že moralo zgoditi in da je vse za nekaj dobro. Moj fokus je vedno usmerjen k temu, da se vrnem še boljša in nikoli ne obupam, čeprav je to včasih težje kot si mislimo.

Zaradi poškodbe si primorana izpustiti drugi kvalifikacijski turnir za žensko evropsko prvenstvo 2021. Kaj napoveduješ naši ekipi na prihodnjih dveh tekmah?

Igranje za slovensko reprezentanco mi vedno pomeni čast in ponos, zato je odsotnost zaradi poškodbe še veliko težja kot sicer. Našo ekipo vedno krasi odlično vzdušje, kemija in povezanost med igralkami. Kljub temu, da so se tokrat zbrale po kar letu in pol premora, sem sigurna, da se bodo v teh nekaj dneh pred prvo tekmo uspele dobro povezati in pokazati njihovo najboljšo predstavo. Večkrat smo že dokazali, da tudi ob odsotnosti najboljših igralk v ekipi znamo stopiti skupaj in pokazati, da smo lahko trd oreh. Tudi sedaj v to ne dvomim. Moje iskreno pričakovanje in tudi cilj naše ekipe je to, da se domov vrnejo z dvema novima zmagama in s tem dokončno potrdimo nastop na naslednjem evropskem prvenstvu. Ključ za ta uspeh pa bo tako kot vedno zbranost in pustiti srce na igrišču.

Kako visoko se ti zdi da lahko ta ekipa poseže na Womens Eurobasket 2021?

Na prejšnjem Eurobasket 2019 smo dosegli zgodovinski uspeh in se uvrstili med 16 najboljših ekip. Zmanjkalo nam je le malo športne sreče, da bi nam uspela uvrstitev med 8. najboljših. Naša ekipa je sestavljena iz zelo ambicioznih in talentiranih igralk. Prepričana sem, da bomo ob uvrstitvi na eurobasket 2021, vsi hrepeneli po še večjem uspehu. Zavedamo pa se, da je vsaka tekma pomembna in da je treba vedno iti stopničko po stopničko. Kljub naši skromnosti pa se zavedamo tudi naših kvalitet. Zato cilj, da posežemo še po večjem uspehu, ni skrivnost.

Na kateri dosežek v karieri si najbolj ponosna?

Najbolj sem ponosna na mojo prvo zmago s slovensko reprezentanco na Eurobasketu 2019, s katero smo se zgodovinsko uvrstili med najboljših 16. ekip. Ponosna sem tudi na srebrno medaljo pri U20 leta 2017.

Najljubša poteza, ki ti je uspela? Imaš morda posnetek?

Svoje najljubše košarkarske poteze očitno še nisem naredila. 😊 Mi je pa ostala v spominu tekma v lanski sezoni ko sem podrla svoj osebni rekord odkar igram v tujini in sicer sem dosegla 35 točk. Zmaga je bila zelo pomembna in nam omogočila visoko mesto na lestvici.

Košarkarska anekdota?

Ena izmed boljših košarkarskih anekdot se je zgodila med u16 reprezentančnimi pripravami v Postojni. Po vsakem treningu smo vse stvari, vključno s čevlji puščali v garderobi. Ko smo en dan prišli na treningi sem opazila, da mi je nekdo ukradel košarkarski čevelj. Samo enega. Samo meni. Naslednjih par treningov sem oddelila s premajhnimi copati, ki mi jih je posodila soigralka.